Iz Erlangena do vznožja Ventouxja je več kot 1000 km, tako da jo je bilo najbolje opraviti v dveh dneh. Za prenočevanje sem izbral Vienne, ki se ne sme zamešati z Dunajem (Vienna) ali francoskim departmajem Vienne (prefektura Poitiers) v Novi Akvitaniji. Bližnji Valence je sicer lepše in večje mesto, vendar nima omembe vrednih znamenitosti.

Vienne je danes nepomembno mesto ob Roni le kakšnih 30 km južno od približno 40-krat večjega Lyona. Od leta 1850 je mesto narastlo z 20.000 na 30.000 prebivalcev. Ljubljana je bila takrat približno enako velika. Nam Slovencem bo zanimivo dejstvo, da je mesto pobrateno z Velenjem. Mesta še ni zajel turistični blišč, kar le po meni, da je po francosko zanemarjeno.

Zgodovina

Ni bilo vedno tako. Ko je lokalno galsko pleme, Alobrogi, leta 125 pr. n. š. podjarmljeno s strani Rimljanov je bila tu, sklepam, že kar velika naselbina, verjetno zato ker je bilo tu eno redkih mest, kjer se je dalo prebroditi Rono. Med galskimi vojnami 58-50 pr. n. š. je že bilo na rimski strani. In tu so Galci naredili za Vienne usodno napako. Leta 45 pr. n. š. so pregnali rimske kolonizatorje (oziroma veterane). Mesto ni bilo kaznovano, so pa begunci ustanovili Lugdunum, današnji Lyon. Wikipedija piše, da je bilo mesto eno izmed največjih mest v rimski Galiji. Pravijo, da je bilo primerljivo z Lugdunom, ampak tam lahko vidimo ostanke kar treh gledališč, v Viennu pa lahko vidimo le Avgustov tempelj, forum in gledališče. V rimski Vienni so tvorili os, danes pa vidimo ostanke na posameznih trgih.

Še v rimskih časih je postalo mesto pomembna nadškofija. V letih 1311-1312 so se škofje in kardinali tu zbrali na Viennskem koncilu in razpustili viteški red templjarjev in jih razglasil za krivoverce. Pri odločitvi je najverjetneje pomagala kraljeva vojska pred mestnimi vrati. Koncil se je zgodil bolj za kritje dejanj francoskega kralja, ki je že leta 1307 templjarje v Franciji razglasil za krivoverce (oziroma so sami pod mučenjem priznali), sežgal na grmadi in zasegel premoženje. Tako se je znebil upnikov in pridobil njihovo premoženje. Mimogrede, takratni papež Klemen V. je bil tudi prvi Avignonski papež.

Vienne se ni izognil reformacijskemu vrenju v 16. stoletju. Tu je živel španski zdravnik in teolog Miguel Servet, ki je začel razvijati svojo teorijo unitarnosti (edinost in ne troedinost Boga). Zaradi krivoverstva je bil obsojen na grmado. Toda uspelo mu je pobegniti iz zapora in na poti v Italijo se je ustavil v Ženevi … kjer so ga protestanti zaradi krivoverstva sežgali na grmadi. Odpor do njegove smrti je začel gibanje za eno izmed temeljnih človekovih pravic – svobodo misli. Seveda, po tridesetletni vojni in po tem, ko je bil tudi Vienne opustošen v francoskih verskih vojnah.

Med francosko revolucijo je bila glavna skrb meščanov zadržati status mesta, tako da bi ustanovili departma imenovan po reki Gère (izg. Žêr), v katerem bi bil Vienne prefektura. Ni jim uspelo, in danes so del departmaja Isère. Očitno so bile skrbi meščanov utemeljene, saj mesto očitno stagnira že dolgo časa.

Sostolnica

Ne samo, da so izgubili nadškofijo, ampak kar celo škofijo. Vienne je danes v Grenoblski škofiji. Je pa cerkev vsaj zadržala status sostolnice. Mimogrede, tudi v Sloveniji imamo eno sostolnico: cerkev Kristusa Odrešenika je sostolnica koprski stolnici.

Tu je bil za papeža razglašen Kalist II. (znan po Wormškem konkordatu) in potekal koncil (v Viennu), ki je ukinil red templjarjev. Sicer pa cerkev ni nič posebnega. Posvečena je sv. Mavriciju. Zgrajena je v 12. stoletju v romansko gotskem slogu. Prvotna fasada so močno poškodovali protestanti v francoskih verskih vojnah. Današnja fasada je iz 16. stoletja kot sad protireformacijskega zagona tridentinskega koncila.

Avgustov in Livijin tempelj

Tempelj je precej podoben templju v Nimesu. Oba sta posvečena Avgustu in njegovi ženi Liviji, zgrajena na prelomu našega štetja, stebri so korintski in na sprednji strani jih je šest. Oba sta 14 m široka in 17 m visoka. Viennski je s 24 m približno 4 metre krajši. Najpomembnejša razlika je, da še ni bil obnovljen. Poglejte si na Wikipediji razliko za tempelj v Nimesu. Skupaj veljata za najbolj ohranjena templja iz rimske Galije.

Tako kot v Nimesu, so tudi tu na podlagi lukenj klinov v frizu razbrali napis Rimu in cesarju Avgustu, sinu svetega Julija (Cezarja), kar pa je bilo po letu 42, ko so začeli kot božanstvo častiti tudi ženo Livijo, spremenili v Častitljivemu Apolonu in božanskemu Avgustu in na arhitrav/epistil (del fasade, ki strukturno povezuje stebre) dodali in božanski Liviji.

Po pokristjanjenju Francije je seveda služil kot cerkev vse do francoske revolucije. Takrat so bili stebri tudi zazidani. Po drugi strani pa se je ohranil ravno zato, ker je bil prezidan v cerkev. V drugi polovici 19. stoletja so ga vrnili v prvotno stanje.

Grič Pipet in rimsko gledališče

Grič na Viennom je bil nepresenetljivo dolgo časa edina oziroma glavna utrdba mesta že od keltskih časov. Sosednji grič Salomon z ruševinami gradu Batie je pripadal nadškofu, Pipet pa kanonu katedrale. Oba gradova sta propadala od leta 1633, ko je kardinal Richelieu zaukazal uničenje trdnjav v notranjosti Francije. Leta 1858 so odstranili ruševine in postavili kip Marije na opečnatem stolpu in 15 let kasneje še kapelo posvečeno naši gospe iz Saletta (La Salette je romarski kraj približno 50 km južneje od Grenobla).

Na vznožju griča je rimsko gledališče, ki naj bi v rimskih časih gostilo do 10.000 gledalcev. Danes lokacija znanega vsakoletnega jazzovskega festivala, enega izmed največjih v Franciji.