Chartreuse je edino hribovje iz Grenobla dosegljivo z mestnim javnim potniškim prometom. Vercors in Belledonne sta dosegljiva le s Transisère (medkrajevne avtobusne linije), ki ima bistveno dražje vozovnice in redkejše povezave. Tako so med lažje dosegljivimi vrhovi samo La Pinéa, Chamechaude in Charmant Som nad prelazom Col de Porte. Na zadnjega se lahko praktično povzpneš s kolesom. Mikal me je Chamechaude preko ferate z vzhoda, vendar mi ni uspelo zbrati dovolj informacij, da bi si upal iti sam. Tako mi je ostala le la Pinéa (1771 m).

Najlažji dostop je s Col de Porte (1324 m), kar je zame seveda premalo. Izlet sem začel v vasici Gouillat (956 m). Pravi vzpon se je začel šele v vasi Sarcenas, ki sem jo dosegel preko prelaza Bens (1115 m). S Pinéje sem se preko Col de Porte vrnil v Le Sappey-en-Chartreuse (1020 m). Precej samotni izlet z izjemo okolice Col de Porte. Prehodil sem 17 km s 1000 m vzpona in spusta.

Zanimive ovire za umirjanje prometa.

Iz Grenobla izgleda La Pinea bolj impozantno.

Na turnem smuku smo se ustavili pod veliko skalo in odsmučali na drugo stran.

Pogled proti Vercorju. Medla skalnata gora v ospreju je Neron.

Na sedlu je manjše smučišče.

Vrh na levi je l’Ecoutoux (1406 m). Na njem sem bil čez slabe tri mesece, dan predno sem šel domov preko Dunaja. Vreme takrat ni bilo vredno fotografiranja.

Razgled zaradi meglic ali onesnaženosti zraka ni bil dober (Grenoble je eno izmed francoskih mest z najbolj onesnaženim zrakom). Pa tudi sicer bi bil razgled omejen le na bližnje višje vrhove.

Levo je Mont Rachais (1046 m, za njo je Bastilija). Desno je Neron.

Pazi na kup trave levo spodaj. Verjetno nisem uporabljal istega stojišča kaj šele stativ, zato je prišlo pri združevanju fotografij v panoramo do napake.

V gozdu spodaj je sedlo Col de la Charmette (1260 m). Enkrat ga bom prekolesaril. Problem je, da je cesta z druge strani makadamska in zaprta za promet. Torej peš greš lahko, ne pa s kolesom. Bojda naj bi tudi pisali kazni.

Edina znamenitost izleta je, če jo lahko tako imenujemo, visoko barje Sagnes. Mislim, da je visoko barje pravilni izraz. To barje je življenjski prostor trstičju, nekim zaščitenim rožam ter vrbam. In seveda ogromno vrst ptic. Po površini naj bi znašal 11 ha, kar je polovica Lovrenških jezer, toda v to spada kar veliko obdelovalnih površin. Več v francoščini pa si lahko preberete tukaj:

• http://www.cen-isere.org/wp-content/uploads/2016/08/SAGN_Plaquette_sentier_2006.pdf (opis, vloga barja)
• https://baladesenisere.wordpress.com/2014/10/21/le-marais-des-sagnes/ (lepe fotografije)

Močvirje je največje višinsko barje v Chartreuse. Nastalo naj bi, ko je plaz laporja s Chamechauda zaprl odtok, hkrati pa je lapor preprečil odtekanje skozi tla.

Rogelj na desni je St-Eynard. Na njemu je znana trdnjava visoko nad Grenoblom.