Smučarski avtobusi so vozili samo februarja in prvi vikend v marcu, tako da sem mislil, da bo Collet d’Allevard moj zadnji turni smuk v sezoni. Za marec je bilo tudi precej toplo in se je sneg na Col de Porte, kamor vozi mestni avtobus, že stopil. Nato pa je prišlo do kratke ohladitve in sneženja do nižin. Izkoristil sem priložnost in izbral še edini neobiskani vrh nad Col de Porte – Chamechaude (2082 m), najvišji vrh v Chartreusu.

Priložnost bi skoraj zavrgel, saj sem zamudil tramvaj, čeprav mislim, da je bil kriv spletni planer poti, ki ga že nekaj časa sumim, da ima napačni vozni red. Iz principa sem se podal na 3,5 km pohod do avtobusne postaje pri Grenobleskem muzeju, ki sem ga moral zadnjih 500 m spremeniti v tek. Seveda s smučmi, palicami in pancarji. In seveda bi prispel hitreje, če bi počakal na naslednji tramvaj.

Turni smuk je precej enostaven orientacijsko in kondicijsko, tehnično pa se zaplete dobrih 100 m pod vrhom, ko postane bolj strmo. Orientacijsko je enostaven že zaradi same množice obiskovalcev. Ko sem se spuščal, se je vila kolona praktično od sedla do pod vrha. Chamechaude je pač hišna gora Grenobla. Kljub vsej množici ljudi, so vsi turni smuk končali 50–100 m pod vrhom zaradi močnega vetra. Poleg tega vzpon na smučeh zaradi spihanega snega ni bil več mogoč oziroma bi vsaj moral nadeti srenače. Peš sem mislil slediti nekemu gospodu, ki pa se je obrnil še preden sem nadel smuči na nahrbtnik.

Smuka ni bila preveč dobra, saj se je izmenjeval napihan pršič s spihanimi ploščami. Pod skalo la Folatière pa je bilo predvsem že totalno razrito. Dobra plat turnega smuka je bila predvsem nizka cena (2.8 €) in hiter povratek domov. Naslednji teden sem s Christophom spet šel na Chamrousse, le da je bilo tokrat vreme zelo slabo. Skupaj sem v sezoni opravil osem turnih smukov.

Še statistika in karta. Tura je precej kratka. Opravil sem 700 m vzpona, do vrha mi je zmanjkalo med 50 m in 100 m. Razdalja je kratka, malo več kot 5 km. Še povezava do sledi.