Tretji teden smučarskih avtobusov, tretji turni smuk. Tokrat sem izbral smučišče L’Alpe de Grand Serre v gorovju Taillefer. Gorovje že dobro poznam, saj sem bil tu na turnem smuku in na izletu poleti. Leta 2019 sem tudi že smučal na tem smučišču. Tudi tokrat sem bil edini potnik na avtobusu. Transisère moram pohvaliti, da ponudbe niso ukinili zaradi premajhnega zanimanja.

Zjutraj sem skoraj ostal doma, saj je bilo vreme tako kilavo. V takih primerih me žene le misel, da je moj čas v Franciji omejen. Upal sem, da bo izhodišče Col de la Mort  že nad oblaki, toda na žalost tudi na 1400 m vreme ni bilo boljše. Voznik avtobusa me je celo vprašal, ali se želim vrniti z njim v Grenoble.

L’Alp de Grand Serre ni najbolj primeren za turni smuk, saj je potrebno stalno natikati in odstranjevati pse. Pse sem natikal in pospravljal kar štirikrat. Prvo sem opravil 500 m vzpona v megli na sedlo Crête de Grand Serre. Ko sem končal s spustom na drugo stran smučišča, se je razkadilo. Žal se ni razkadilo 10 minut. Do vrha Grand Serre je bilo le še 400 m vzpona. Spust po JV strani je bil po prijetnem omehčanem snegu. Ker sem imel še dovolj časa, sem se sredi spusta obrnil ponovno navkreber na Pérollier. Severna pobočja so od daleč delovala mikavno pršičasto, izkazala pa so se za odurno trda. Vzpon sem kmalu prekinil in se počasi vrnil v dolino. Nikakor se mi ni mudilo nazaj v meglo.

Skupaj je naneslo 14 km in 1200 m vzpona in spusta (sled).