Col de Porte

Brez avtomobila je tudi v Franciji gorništvo bolj ubogo, še posebno med epidemijo, ko sem obsojen sam nase. Smučarski avtobusi so se pojavili šele s 5. februarjem pa še ti imajo odhod iz Grenobla večinoma ob 11ih. Edina možnost za obisk gora je tako mestni avtobus na prelaz Col de Porte. Povpraševanja je toliko, da ob terminu vozita dva avtobusa. Voznik nas je celo opozoril, da naj se poskusimo vrniti ob 13:15h, saj je avtobus ob 15ih lahko prezaseden. Zakaj niso raje naredili pogostejših zvez, ne vem. Ker sem želel ujeti avtobus ob enih, sem imel za celoten izlet samo dobre štiri ure časa.

Col de Porte sicer že dobro poznam, saj sem ga s kolesom prečil že trikrat. Tu je bil tudi cilj druge etape na Dirki po Dauphinéji leta 2020. Prelaz (1324 m) je izhodišče za gori La Pinea in Charmant Som na zahodu in Chamechaude na vzhodu. Na Pineji sem že bil, medtem ko si na Chamechaude sam nisem upal. Poleg možne izpostavljenosti je celo soboto snežilo nad 1800 m in nad to mejo je bila tretja stopnja nevarnosti plazov v Chartreusu (v Belledonne celo četrte stopnje). Edina izbira je bil tako Charmant Som (1867 m).

Na prelazu je majhno smučišče razkropljeno po obeh straneh prelaza. Edina posebnost smučišča naj bi bila, da so tu leta 1932 postavili prvo vlečnico v Franciji. O kakovosti izgradnje priča glagol bricoler (naredi sam, DIY).² Sicer pa ima v okolici Grenobla sedež podjetje Poma, ki izdeluje gondole in ostale naprave za smučišča. Kljub epidemiji je na smučišču obratoval trak in so bile urejene skakalnice. Obratovala je celo ena vlečnica, ampak mislim, da je bila na voljo le za otroško smučarsko šolo.

Šarmantni som

Ime gore v prevodu seveda ni Šarmantni som. Charmant danes sicer res pomeni šarmanten, izvorno pa ime izhaja Chalmenson, ki naj bi pomenil vrh nad pašniki. Kot zanimivost, francosko je som poisson-chatte (riba-mačka, angleško catfish).¹

Pod vrh sem se povzpel po asfaltirani cesti, ki vodi do planine tik pod vrhom. Seveda je pozimi urejena v progo za smučarski tek. Po številu pohodnikov, turnih smučarjev, psov in sankačev bi uporabo popoldne odsvetoval zaradi gneče in ker je proga vsa potacana. Urejena proga se konča na majhnem sedlu pri religioznem znamenju Orgeval. V 16. stoletju ga je kot enega izmed mnogih postavil kartuzijanski red. V dolini je namreč prvotna kartuzija (Grande Chartreuse). Ohranjenih jih je pet. Služili pa so kot mejnik. Notranjosti, notri naj bi bil sv. Peter, si nisem ogledal. Med vzponom sem lahko užival v lesketanju svežega snega na vejah in nebu brez oblačka. Na sedlu sem prišel v oblak in tako je bilo skoraj do vrha.

Na vrh sem se povzpel po položnejšem južnem grebenu. Nič posebnega.

Iznad oblakov so se videli le vrhovi višji od 1800 m. Upal sem, da se bo megla razkadila in bom lahko uzrl kartuzijo, vendar se na žalost ni. Takole sta jo poleti 2019 videla moja starša (še povečano).

Do znamenja Orgeval sem se spustil po smeri pristopa. Sneg je bil skorja, tako da je bilo smučanje za en drek. Pri znamenju pa sem se po grebenu proti Pineji povzpel do vrh opuščene sedežnice. Proga še ni pretirano zaraščena in ne pretirano ozka. Smuka bi bila dobra, če ne bi bil pod 1600 m gnoj zaradi dežja prejšnji dan. S spodnje postaje je še slabih 200 m vzpona do izhodišča. Moral pa sem pohiteti. Avtobus sem še ravno ujel, vendar se ne bi mogel niti preobuti. K sreči pa nas je bilo preveč za en avtobus in je moral voznik poklicati še drugega, vmes pa sem se lahko preobul in okrepčal.

Vreme je bilo lepo, sneg je bil zanič in tura je bila opravljena na hitro brez pretiranega uživanja. V času epidemije se moramo zadovoljiti tudi s tem. Še podatki o izletu: 12.5 km in 780 m vzpona in spusta (karta na OutdoorActive).