Skupnost za mezoskopsko fiziko GDR Meso (groupement de recherche) francoskega inštituta CNRS vsako leto v začetku decembra organizira kongres za francoske fizike na tem področju. Kongres je v znanstveno-počitniškem centru v vasi Aussois nad krajem Modane. CNRS ima več podobnih centrov, eden izmed njih je tudi v Cargèsu na Korziki, kjer sem bil na poletni šoli leta 2019.

Aussois je tipična majhna smučarsko-turistična vasica. Leži na robu nacionalnega parka Vanoise. Severno od parka je mnogo znanih smučarskih središč: Val Thorens, Méribel, Courchevel, Val d’Isère, … na južni strani pa je le to smučišče, ki vasico ohranja pri življenju. Kraj zgodovinsko ni zanimiv, razen da je tu na poti umrl frankovski kralj Karel Plešasti (vnuk Karla Velikega). Truplo so nameravali odnesti do Pariza oziroma bazilike svetega Dionizija (Saint Denis), vendar so truplo zaradi smradu in razpadanja pokopali v Nantui zahodno od Ženeve. V okolici vasi sta dve znamenitosti: savojske utrdbe Esseillon in veliki monolit Sardières.

Lokacija za kongres je primerna, TGV iz Pariza do Modane vozi samo dobre štiri ure! Kako prav bi TGV prišel pogrebcem.

Znanstveno-počitniški center je velika hiša na sredi.

Na prvem desnem gričku nad vasjo se komaj vidi trdnjava Marie-Christine. Najbrž ni potrebno povedati, da je fotografirano proti jugu.

Tradicionalno je na konferenci eno popoldne prosto za izlete v okolici. Večina doktorskih študentov iz naše skupine se nas je opravilo na izlet k jezerom severno nad vasjo. Ker je bilo malo snega, težav na poti ni bilo. Na koncu smo še nekaj snežnih jezikov na progi izkoristili za dričanje in lažji sestop.

Pogled v sosednjo dolino od doline jezera Mont Cenis, ki je za prvo piramido, Pointe de Bellecombe (2755 m). Druga piramida – Mont Giusalet, čisto na sredi doline, pa je že višja od 3000 m (3312 m) in je samo kilometer oddaljena od Italije.

V prvem delu smo se povzpeli po/ob smučarskih progah.

Povzpeli smo se proti razgledišču na desni. Tam smo imeli malico oziroma kot pravijo Francozi – pique-nique.

Od leve proti desni: Corentin, neka punca iz Pariza, Pacôme, Benoît in Shuo. Naslednje leto sem bil v skupini zaposlen samo še jaz ostali so doktorirali oziroma se jim je iztekla pogodba.

V osi je Augille de Scolette (3506 m). Tako za orientacijo, da vemo, kako visoke so tu gore. No, že sama fotografija je bila posneta na slabih 2300 m.

Pod steno na levi je tik v senci koča Refuge de la Fournache, mimo katere smo šli.

Še karta izleta. Za popoldanski izlet smo prehodili kar spodobnih 11 km z 800 m vzpona.

Na izletu smo prehodili približno 11 km in se povzpeli za 800 m.

Zanimiv se mi zdi sistem hidroelektrarn pod Aussoisjem. Hidroelektrarne s skupno močjo 480 MW v glavnem služijo tamkajšnjim vetrovnikom ali nihanjem v omrežju. Vira ne najdem več, toda enkrat naj bi rešile francosko omrežje pred izpadom, ko se je odklopila neka jedrska elektrarna.
Jezeri Plan d’Aval in Plan d’Amont skupaj z jezerom Mont Cenis na drugi strani doline služijo kot rezervoarji črpalnim hidroelektrarnam. Torej, po potrebi se lahko voda iz enega jezera prečrpa v drugega, tudi glede na to kako se pomladi topi sneg. Zanimivo mi je, da so za to zgradili po 15 km dolge predore za cevi. Zajezitvi sta bili zgrajeni med letoma 1950 in 1955. Jezero Mont Cenis je starejše, vendar so ga v 60ih razširili. Vse to se lepo vidi na starih ortofoto posnetkih (Plan d’Amont, Mont Cenis).